Rusko izročilo in kulturne tradicije Rusije

Prejšnje čase je bilo rusko podeželje pozimi tudi zaradi zasneženosti odrezano od sveta, da so imeli kmetje veliko prostega časa za ročna dela. Obilje lesa v ruskih gozdovih je skoraj povsod spodbujalo rezbarstvo ter izdelavo domiselnih igrač in gospodinjskih potrebščin, na primer tradicionalnih ruskih korcev (kovš). Ponekod so vretena in preslice živobarvno poslikavali. V ruskih severnih mestih še zmeraj umetelno vezejo in kvačkajo.

ruski glineni kipci dimkovskaja igračaRuski glinasti kipci   Дымковская игрушка

Doma narejene ilovnate figurice so bile svoj čas del predkrščanskih čarnih obredov, v devetnajstem stoletju so jih v Rusiji pa uporabljali za igračke. Izdelujejo jih še vedno v Dimkovem, ki je zdaj del Kirova, mesta ob ruski reki Vjatki. Kipci so narejeni iz lončarske ilovice, pomešane z rečno mivko. Potem jih pečejo, pobelijo z apnom in poslikajo z živimi barvami. Ta ročna obrt je konec devetnajstega stoletja skoraj izumrla, vendar so jo pod Sovjeti obnovili. Med ruskimi lončarji je posebno pogost motiv vodonoše in petelina.

Ruska dobrodošlica s kruhom in soljo  Хлеб - соль

Rusi so včasih sprejemali ugledne goste tako, da jim je najmlajša hči postregla s kruhom in soljo na izvezenem prtu. Gost je odlomil košček kruha, ga pomočil v sol in pojedel. V stari Rusiji so imeli sol za potrato, zato so jo v Moskvi hranili v močni shrambi na Soljanki ali Solinki. Rusi so še zmeraj zelo gostoljubni in še tako nepričakovanim gostom izrečejo dobrodošlico in jim postrežejo.

Ruski poslikani pirhi

V tednu pred rusko veliko nočjo vsi slikajo pirhe. Nekaj jih samo skuhajo v čebulnih luščinah, da postanejo lepo rjavo in rumenkasto marogasti. Iz drugih spihajo rumenjak in beljak skozi luknjice, z iglo napravljene na obeh koncih, in jih umetelno poslikajo z ruskimi nabožnimi ali prazničnimi motivi. Prhe pojedo ob gostiji po dolgi velikonočni službi božji.

Ruska ljudska glasba

Ruska ljudska glasba raste iz poganskih slovanskih ljudskih pesmi. V srednjem veku so ljudje prispevali epske balade in igrali na enostrune gosli. Harmonika je bila med Rusi zmeraj zelo priljubljena, na ruskem podeželju in ob praznikih ter ob shodih pa radi tudi pojejo. V stari Rusiji sta bili priljubljeni domra, tro- ali četverostruno glasbilo z zaobljenim odmevalom, in seveda ruska balalajka s tremi strunami in s trikotnim odmevalom. Na rusko balalajko še zmeraj veliko igrajo, posebno na deželi in v ljudskih ruskih ansamblih.

Pitje čaja po rusko   Чаепитие по-русски

ruski samovar ruska čajankaRusi ob vsakem dnevnem času strašno radi pijejo čaj. Da ga imajo lahko vsak čas pri roki, uporabljajo samovarje.

Voda v ruskem samovarju se segreva ob srednji cevi, napolnjeni s smrekovimi storži, pomešanimi z žarečim ogljem.

Čaj v čajniku na vrhu samovarja je mogoče ves čas obnavljati z vrelo vodo. Danes ruske samovarje večinoma segrevajo z električnim tokom.

Ruske matrjoške - babuške    Русские матрешки

Do dvajsetega stoletja so bile ruske igrače napravljene doma iz lesa, najcenejšega in najlažje dobavljivega materiala. Iz lesa so rezljale lutke in živali od krav do medvedov. Priljubljena igrača so živobarvne babuške, kmečke punčke, ki gredo druga v drugo. V največji babuški so stopnjema spravljene vse manjše. Ponavadi ruske lesene babuške so podane kot družina z najmanjšo, dojenko.  

Vir: "Svet okrog nas - Rusija", Pomurska založba.

 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.